Nasveti

Rezultati0 (0 Ocene)

Sterilizacija/kastracija psov: Zdravstvene koristi, tveganja in še več

Sterilizacija/kastracija psov je najučinkovitejši način za preprečevanje nenačrtovanih legel. Če razmišljate o sterilizaciji/kastraciji svojega psa, se morda sprašujete, kaj sterilizacija/kastracija psa vključuje ali je varna in kako bo pomagala vašemu pasjemu prijatelju. Morda pa se še ne želite odločiti za sterilizacijo/kastracijo in se v tem primeru sprašujete o alternativnih možnostih sterilizacije. Vse to in še več smo opisali v našem poglobljenem vodniku o sterilizaciji/kastraciji psov...

Razumevanje sterilizacije/kastracije psov

Sterilizacija/kastracija se običajno nanaša na kirurški poseg, s katerim se psom prepreči razmnoževanje. Pri pasjih samcih se sterilizacija imenuje kastracija in vključuje odstranitev pasjih testisov. Pri samicah se imenuje sterilizacija in vključuje odstranitev jajčnikov (in včasih tudi maternice).

Pri samcih kastracija:

  • Preprečuje parjenje s samico.
  • Zmanjšuje tveganje za bolezni prostate in testisov.
  • Lahko zmanjša določeno neželeno vedenje.

Pri samicah lahko sterilizacija:

  • Prepreči puberteto pri psih, če se še ni začela.
  • Preprečuje brejost, cikluse gonitve in krvavitev.
  • Zmanjša ali odpravi tveganje za nekatere bolezni.

Sterilizacija in kastracija sta lahko povezani tudi s tveganji. Pri samcih lahko kastracija dejansko poveča tveganje za težave s sklepi in nekatere vrste raka. Pri samicah sterilizacija lahko poveča tveganje za nekatere tumorje, urinsko inkontinenco in težave s sklepi. Pri obeh spolih pa lahko sterilizacija poveča tveganje za debelost in z njo povezanih bolezni, kot je sladkorna bolezen.

Kdaj sterilizirati ali kastrirati psa

Na splošno lahko pse steriliziramo/kastriramo, ko so stari približno šest mesecev. Pri samicah se trenutno priporoča, da počakajo na prvo ali drugo gonitev, medtem ko se pri samcih kastracija priporoča v kasnejšem življenjskem obdobju.

Odločitev o tem, ali in kdaj sterilizirati psa, je treba sprejeti ob upoštevanju več dejavnikov, kot so razlog za sterilizacijo ter pasma, starost ali način življenja psa. Vsak primer je edinstven, zato se za nasvet posvetujte z veterinarjem.

Sprememba vedenja pri steriliziranem/kastriranem psu

Nekastrirani samci so nagnjeni k nekaterim motečim vedenjem, kot so agresivnost do drugih samcev, naskakovanje, označevanje z urinom in potepanje. Ta vedenja so motivirana s testosteronom, ki se po kastraciji zmanjša, zato zato se domneva, da bo ta neželena vedenja kastracija odpravila.

Čeprav lahko kastracija nekaterim psom zagotovo pomaga, pa ni nujno, da bo odgovor na neželeno vedenje. Obnašanje vsakega psa se oblikuje zaradi njegovih edinstvenih preteklih izkušenj ter hormonskih, fizioloških in okoljskih dejavnikov. In dlje ko se ti vedenjski vzorci pojavljajo pred kastracijo, bolj se zakoreninijo. Odvzem testosterona lahko zmanjša željo po gonitvi, vendar to morda ne bo dovolj za odpravo navade. In pri nekaterih psih – samcih in samicah – se lahko strah in agresivno vedenje po sterilizaciji/kastraciji dejansko poslabšata. Če niste prepričani, ali je sterilizacija prava izbira za obvladovanje problematičnega vedenja vašega psa, se najprej posvetujte z veterinarjem.

Tako pri samcih kot pri samicah se apetit poveča že nekaj dni po sterilizaciji/kastraciji, vendar se njihove potrebe po kalorijah zmanjšajo. Da bi se izognili povečanju telesne teže, je treba prehrano psa ustrezno prilagoditi. Preprosto zmanjšanje vnosa hrane lahko povzroči pomanjkanje hranil, zato razmislite o prehodu na hrano, posebej oblikovano za kastrirane ali sterilizirane pse. Vsebuje vsa hranila, ki jih vaš pes potrebuje, v manj kalorični formuli in več beljakovin za občutek sitosti.

Alternative sterilizaciji/kastraciji psa

Nekateri morda ne bodo želeli sterilizirati/kastrirati svojega psa, če:

Pri samcih kastracija:

  • Ga nameravate kasneje vzrejati.
  • Niste prepričani, kako bo sterilizacija/kastracija vplivala nanj.
  • Se počutite nelagodno zaradi tveganj ali možnih psihičnih posledic kirurškega posega.
  • Načrtujte, da ga boste razstavljali na tekmovanjih za čistokrvne pse. Namen teh razstav je določiti kakovostne plemenske živali, zato steriliziranega psa ne morete prijaviti.

V teh primerih so v nadaljevanju navedene nekatere pogoste alternative sterilizaciji/kastraciji.

Vazektomija

Tako kot pri ljudeh je tudi pri psih vazektomija kirurški poseg, pri katerem se prekinejo cevke, po katerih iz testisov odteka sperma. Proizvodnja hormonov se nadaljuje, zato ta možnost ne vpliva na spolno vedenje. Poleg tega ni reverzibilna, zato ni opcija, če nameravate svojega psa vzrejati. Vendar pa je na splošno cenejša in lažje ozdravljiva kot odstranitev testisov.

Kontracepcijski vsadek

Pri samcih lahko pod kožo namestimo kontracepcijski vsadek, ki zmanjša tvorbo testosterona. S tem lahko psa kastrirate za pol leta ali več. Ker je popolnoma reverzibilna, je priljubljena izbira za tiste, ki:

  • Želijo preveriti, kako bi se njihov pes odzval na kirurško kastracijo.
  • Nameravajo v prihodnosti svojega psa vzrejati. To je tudi odlična možnost za tiste, ki ne želijo, da bi bil njihov pes operiran/anesteziran.

Pred prvo gonitvijo se lahko tudi samicam namesti tudi kontracepcijski vsadek. Ta vsebuje zdravilo, ki upočasni začetek pubertete in podaljša mladostniško obdobje. Učinki so reverzibilni, postopek pa se lahko opravi med rednim veterinarskim pregledom. Primerno je predvsem za psice, za katere obstaja nevarnost, da bi prišlo do neželene brejosti, psice pa so še premlade za sterilizacijo, npr. velike in zelo velike pasme, ter tudi tam, kjer v gospodinjstvu živi več psov hkrati (samci, ki niso kastrirani).

Omejevanje gibanja in izolacija

Neželeno brejost lahko preprečite tako, da imate nesterilizirane/nekastrirane pse na prostem vedno na povodcu in da so samice v času gonitve izolirane od vseh drugih psov. Čeprav je to v teoriji učinkovito, je to v praksi težko doseči, zlasti če imate v istem domu nesterilizirane/nekastrirane samce in samice ali če je vaš pes nagnjen k pobegom.

Anestezija in tveganja pri sterilizaciji/kastraciji psov

Sterilizacija/kastracija se opravi v splošni anesteziji, pri kateri je pes nezavesten. Splošna anestezija je za večino živali varna, po ocenah pri 1 od 100.000 živali pride do neželenega odziva. Ti lahko segajo od blage otekline in pospešenega srčnega utripa do anafilaktičnega šoka in v zelo redkih primerih smrti. Prepričajte se, da bo vaš veterinar pred tem temeljito pregledal vašega psa in se prepričal, da je anestezija zanj varna, ter zagotovil ustrezno protibolečinsko zdravljenje.

Zdravje in okrevanje po sterilizaciji

Po sterilizaciji/kastraciji bo vaš pes morda nekaj časa nekoliko zaspan, vendar bo po nekaj urah lahko odšel domov. Po 24 do 48 urah se bo postal bolj živahen, vendar bo prvih 7 do 10 dni potreboval veliko počitka, da se rane zacelijo. Morda ga boste morali omejiti njegovo gibanje.. Po obdobju počitka lahko začnete ponovno uvajati lažje aktivnosti.

Psi pogosto radi ližejo ali grizljajo rane in šive, zato bodo morda potreboval zaščitni ovratnik, da bi to preprečili.

V tednih po posegu bo vaš pes moral k veterinarju na kontrolne preglede in odstranitev šivov, če bo to potrebno. Če imate med pregledi kakršne koli pomisleke glede počutja ali okrevanja vašega psa, ne oklevajte in prosite veterinarja za zgodnejši termin.

Sterilizacija/kastracija in odgovorno lastništvo psov

Vloga odgovornega lastnika psa je, da poskrbi za dobrobit, dobro počutje in zdravje svojega pasjega prijatelja. Na področju nadzora razmnoževanja obstaja jasna družbena in etična potreba, da se prepreči čim večja prenaseljenost prostoživečih psov. Obstaja več učinkovitih metod, vsaka od njih pa ima določene prednosti in tveganja. Ustrezen ukrep za nadzor razmnoževanja za vašega psa je tisti, ki je prilagojen njegovim in vašim posebnim razmeram. Če želite vedeti, ali je sterilizacija/kastracija primerna za vašega psa, ali če želite nasvet o drugih načinih za preprečevanje nenačrtovanih legel, se še danes posvetujte s svojim veterinarjem.