Leišmanioza pri psih: glavne informacije in nasveti za lastnike

 

Leišmanioza je zajedavska bolezen, ki lahko resno ogrozi zdravje psov. Povzroča jo zajedavec Leishmania spp.. Pasja leišmanioza pa lahko vodi do dolgotrajnih zapletov in je v hujših primerih tudi smrtno nevarna. Ne glede na to, ali živite na območju, kjer je bolezen endemična, ali pa potujete na območje z visokim tveganjem, je razumevanje načinov zaščite vašega psa ključnega pomena.

V tem članku bomo predstavili, kako se leišmanioza pri psih prenaša, na katere simptome morate biti pozorni ter kako lahko leišmaniozo pri svojem psu preprečite.

Razumevanje leišmanioze psi psih

Leišmanioza pri psih je bolezen, ki se prenaša predvsem preko ugrizov okuženih peščenih muh. Te žuželke, ki so precej manjše od komarjev, so prenašalci zajedavca Leishmania. Peščene muhe so najpogosteje prisotne v toplih in vlažnih podnebjih. Večina primerov pasje leišmanioze je povezana s potovanji na področja, kot so Sredozemlje ter deli Južne Amerike, Afrike in Bližnjega vzhoda. Število lokalnih primerov se povečuje tudi v ZDA, zlasti v južnih zveznih državah, kot so Teksas, Oklahoma in Arizona. Tudi Slovenija ni izjema, peščene muhe so prisotne na obali in tudi v Vipavski dolini, zato je poznavanje povzročitelja in bolezni pomembno, da svojega ljubljenčka lahko priemrno zaščitite.

Ko psa ugrizne okužena peščena muha, zajedavec Leishmania vstopi v krvni obtok. Če bolezen ni zdravljena, lahko pride do poškodbe različnih organov in tkiv ter resne in napredujoče bolezni. Bolezen lahko dolgo časa miruje, zato lahko ostane neopažena več mesecev ali celo let.

Kaj se zgodi, če se vaš pes okuži?

Če psa ugrizne peščena muha in je izpostavljen zajedavcu Leishmania, so možni trije izidi:

• Izpostavljen, vendar ne okužen. Nekateri psi ob ugrizu peščene muhe ne razvijejo okužbe.

• Okužen subklinični prenašalec. Nekateri psi gostijo zajedavca Leishmania, vendar ne kažejo znakov ali simptomov okužbe. Znaki bolezni se lahko pojavijo pozneje, hkrati pa lahko še vedno prenašajo bolezen, če jih ugrizne peščena muha, ki se hrani s krvjo okuženega psa ter nato ta ista muha ugrizne drugo žival.

• Klinična leišmanioza. V kliničnih primerih se pri psih pojavijo opazni simptomi leišmanioze, katerih resnost je lahko zelo različna.

Izid za vašega psa je odvisen od številnih dejavnikov, kot sta stanje imunskega sistema in splošno zdravstveno stanje. Na primer, pes z oslabljenim imunskim sistemom ali sočasno okužbo je lahko bolj dovzeten za razvoj bolezni.

Simptomi leišmanioze pri psih

Poznavanje simptomov leišmanioze pri psu vam lahko pomaga, da bolezen prepoznate zgodaj in psu zagotovite zdravljenje, še preden pride do resnih zapletov.

Pogosti simptomi leišmanioze pri psih vključujejo:

• izgubo telesne teže kljub normalnemu apetitu,

• kožne spremembe, zlasti okoli oči, ušes in nosu,

• izpadanje dlake,

• povečane bezgavke,

• letargijo in šibkost,

• dolge ali krhke kremplje,

• krvavitve iz nosu,

• vnetje, motnost ali razjede na očeh,

• otekle sklepe,

• šepanje,

• povečano žejo in pogostejše uriniranje,

• odpoved ledvic.

Simptomi se razlikujejo glede na stopnjo bolezni in so  sprva lahko blagi. Za zagotovitev najboljšega možnega izida za vašega štirinožnega prijatelja, bodite pozorni tudi na najmanše spremembe v zdravju in vedenju ter ,po potrebi, čim prej poiščite veterinarsko pomoč.

Zdravljenje leišmanioze pri psih

Zajedavca Leishmania običajno ni mogoče popolnoma odstraniti iz telesa, zato se zdravljenje pasje leišmanioze praviloma osredotoča na zmanjševanje obremenitve telesa z zajedavcem in obvladovanje simptomov. Veterinar lahko predpiše več vrst zdravil:

• Miltefozin. To peroralno zdravilo neposredno poškoduje celično membrano zajedavca ter ga onesposobi ali uniči.

• Antimonova zdravila. Ta zdravila za injiciranje motijo presnovo zajedavca in hkrati spodbujajo delovanje imunskega sistema psa.

• Alopurinol. To peroralno zdravilo zavira sposobnost razmnoževanja zajedavca.

Alopurinol in miltefozin se pogosto predpisujeta skupaj, saj je ta kombinacija zelo učinkovita pri zniževanju obremenitve teles z zajedavcem in lajšanju simptomov leišmanioze. Zaradi enostavne uporabe je takšno zdravljenje tudi precej bolj zaželeno kot injekcije antimonovih zdravil, ki so lahko stresne tako za psa kot za lastnika.

Poleg zdravil lahko veterinar priporoči tudi podporne ukrepe, kot so prilagoditev prehrane in dodatki za krepitev imunskega sistema. Ne glede na izbrani načrt zdravljenja so redni kontrolni pregledi nujni za spremljanje učinkovitosti terapije in dolgoročnega zdravja vašega psa.

Preprečevanje pojava leišmanioze pri psih

Najučinkovitejši način preprečevanja leišmanioze pri psih je odvisen od lokacije, življenjskega sloga in zdravstvenega stanja vašega psa. Ker je za preprečitev prenosa ključno odganjanje peščenih muh, se morajo preventivne strategije osredotočati na to, da peščene muhe zadržimo stran od ljubljenčka.

Preventivni ukrepi lahko vključujejo:

• Uporabo preverjene repelentne ovratnice, kot je Prevexto. Ta ovratnica vsebuje dve učinkovini, ki  uničujeta bolhe in klope ter zagotavljata neprekinjeno repelentno (preprečitev hranjenja) delovanje proti prenašalcem bolezni, kot je leišmanioza. Ovratnica, kot je Prevexto, predstavlja enostavno in dolgotrajno rešitev ter z repelentnim delovanjem proti peščenim muham zmanjšuje tveganje za okužbo do 8 mesecev.

• Uporabo mesečnih lokalnih pripravkov za kožni nanos, ki jih priporoči veterinar in imajo repelentne lastnosti proti peščenim muham.

• Zadrževanje psa v zaprtih prostorih v času največje aktivnosti peščenih muh (od mraka do zore).

• Uporabo zaščitnih mrež, da preprečite vstop peščenim muham v svoj dom.

• Cepljenje psa, če je cepivo na voljo v vašem območju. Pri tem je treba upoštevati, da cepivo ni 100-odstotno učinkovito in ga je treba uporabljati v kombinaciji z drugimi preventivnimi ukrepi.

Življenje s psom z leišmaniozo

Z ustrezno oskrbo imajo lahko psi z leišmaniozo kakovostno življenje še vrsto let. Naslednji nasveti vam lahko pomagajo zagotoviti najboljši možni dolgoročni izid za vašega psa:

• Zdravila vedno dajajte natančno po navodilih veterinarja.

• Psa hranite s kakovostno in hranljivo prehrano, ki je popolna in uravnotežena.

• Zagotovite okolje z malo stresa ter mirno in ustaljeno dnevno rutino.

• Bodite pozorni na nove ali spreminjajoče se simptome in se ob kakršnih koli skrbeh posvetujte z veterinarjem.

• Redno obiskujte veterinarja in opravljajte preglede ter testiranja, ki jih priporoči.

Leišmanioza pri psih je lahko resna bolezen, zato se ji je, kadar je le mogoče, najbolje izogniti z učinkovito preventivno strategijo. Dolgotrajno delujoč repelent, ki deluje neprekinjeno, kot je zdravilna ovratnica Prevexto^®, predstavlja temelj te strategije za zmanjšanje tveganja prenosa okužbe. Če se pri vašem psu kljub temu razvije leišmanioza, bodite pomirjeni – številni psi ob ustreznem zdravljenju bolezni živijo srečno in udobno življenje. Zgodnje odkrivanje, hitro zdravljenje in stalna pozornost so ključnega pomena, zato se udeležujte rednih presejalnih pregledov in se ob vsakem zaskrbljujočem simptomu vedno posvetujte z veterinarjem. Z njegovo pomočjo lahko leišmaniozo učinkovito obvladujete in svojemu štirinožnemu prijatelju zagotovite kakovostno življenje, ki si ga zasluži.